Marko je vaterpolo začel trenirati na Ptuju, nato pa uspešno igral v Mariboru in Kopru. Letos se je prvič preizkusil v tujini, saj je nastopal za francoski Aix les-Baines. Trenira ga že 13 let, prej pa se je ukvarjal tudi s plavanjem. Prav v teh dneh z ekipo Univerze na Primorskem uspešno nastopa na evropskem študentskem pokalu v Kopru. Zakaj si se odločil za ta šport? Športno pot sem začel kot plavalec, vendar me suhoparno nabiranje kilometrov ni pretirano veselilo. Po treh letih plavanja sem probal s košarko, ki mi je šla kar dobro v vseh elementih razen realizaciji, zato mi je oče svetoval naj zamenjam šport. Ravno v tem času je Marko Kremžar ustanovil vaterpolski klub Terme Ptuj, tako da smo v časopisu videli članek in vabilo k vpisu, če se prav spomnim, se je vse skupaj nekako sovpadalo z EP v Kranju, tako da se je o vaterpolu precej govorilo. Plavati sem že znal zelo dobro, ker smo vsi začenjali s treningi vaterpola od ničle pa ni bilo problemov z občutkom izključenosti ali zaostajanjem za skupino. Poleti sem cele dneve preživel na bazenu v Šibeniku, kjer sem začel hitro napredovati in se do konca zaljubil v ta šport. Za vaterpolo sem se torej odločil nekako po naključju in po očetovem nasvetu, odločitev da ostanem v tem športu tako dolgo pa je povsem moja, razlogov je ogromno; prijateljstva z bazena, osebni napredek, rivalstva in še bi lahko našteval … Kdaj si se odločil za profesionalno kariero? Po koncu srednje šole sem hotel svojo igro prenesti na profesionalni nivo ali pa zaključiti z igranjem in se popolnoma posvetiti študiju. Začel sem trenirati 2 krat dnevno in igrati Jadransko ligo z AVK Rokava Koper. Na žalost je takratna globalna finančna kriza pokopala tudi klub in moj začetek profesionalizma, kljub temu pa si nisem mogel predstavljati življenja brez vaterpola. Nadaljeval sem s treniranjem 1 krat dnevno in redno zaključeval študijske obveznosti. Pred letom in pol sem diplomiral matematiko in vpisal magisterij iste smeri, nato pa sem po končanem prvem letniku magisterija dobil vabilo iz Francije. Odločitev ni bila pretirano težka, zanimalo me je kako se tukaj živi, želel sem se naučiti francosko, konec študija je na dosegu roke, tako da ne bom izgubil ničesar na tem področju, liga pa je izredno zanimiva, saj lahko vsakdo premaga vsakogar. Tako da ja, za profesionalno kariero sem se odločil po koncu srednje šole, profesionalna kariera pa se je odločila zame šele zdaj. Kaj je tvoja motivacija in kakšni so tvoji cilji v nadaljevanju kariere? Predvsem bi si zelo želel spet zaigrati za reprezentanco, zadnjih par let brez zveze, reprezentančnih akcij, ciljev, je bilo zelo težkih za veliko nas mladih igralcev, ki smo komaj začeli nastopati za izbrano vrsto, pa se je vse skupaj ugasnilo zaradi slabega vodenja financ. Največji cilj bi torej bil nastop s Slovenijo na EP. V klubski sferi sem zelo fokusiran na končnico lige, trenutno smo 4 na lestvici izmed 12 klubov, vsako izmed 10ih tekem, ki nas še čakajo moramo odigrati maksimalno. Liga je izenačena, vse tekme, ki smo jih odigrali do zdaj so se končale z razliko 2-3 golov. Po ligi se bom osredotočil na izpitno obdobje potem na Evropsko Univerzitetno prvenstvo v Kopru, nato pa še na drugo hrvaško ligo, ki se igra v poletnem terminu in je prav tako zelo kvalitetna in zanimiva. Motiv je vedno isti … dobiti čim manj golov od nasprotnika in oditi pod tuš z zmago. P.s. Intervju je bil opravljen med sezono, tako da se nekateri odgovori nanašajo na tisti čas.

Tudi drugi vaterpolist, ki se je pred letošnjo sezono podal v tujino, prihaja iz vrst Kopra. Boško se je rodil 29. 11. 1993 v Srbiji, vaterpolo pa začel trenirati pred 16 leti na bazenu Žusterna. Letos se je odločil za prestop k francoskemu tretjeligašu iz Bordeauxa. Zakaj si se odločil za ta šport? Rojen sem v Srbiji, ki velja za eno najuspešnejših držav v zgodovini našega športa, tako da v naši družini ni bilo veliko dilem o tem, kaj bom treniral. Začel sem sicer s plavanjem na bazenu v Žusterni, vendar sem zelo hitro prešel na vaterpolo, se vanj zaljubil in mu ostal zvest vse do zdaj. Kdaj si se odločil za profesionalno kariero? Želja je bila vedno prisotna, prav od samega začetka. Moja mama se je dolgo profesionalno ukvarjala z odbojko in vedno sem upal, da bom tudi sam okusil takšno življenje. Možnost sem začutil ob koncu lanske sezone, ker sem zaključil svoje šolanje in se odločil preizkusiti v tujini. Kaj je tvoja motivacija in kakšni so tvoji cilji za v nadaljevanju kariere? Dobro sem se znašel v Franciji, energija v ekipi je dobra in odnos s trenerji je tudi v redu. Želja je, da z vsako sezono napredujem in se prebijem v višje lige, ter se preizkusim tudi na visokem nivoju. Vendar trenutno ostajam z glavo v tej sezoni, kjer z Bordeauxom težimo k visoki uvrstitvi v državni ligi. V nadaljevanju si vsekakor želim ponovno nastopiti za slovensko državno reprezentanco, tako da s fanti upamo, da bo vaterpolska zveza čimprej rešila dolgove in nam omogočila, da ponovno zastopamo svojo državo.

Uroš se je rodil 13. 1. 1994 v Kopru. Vaterpolo je začel trenirati pred 17 leti na domačem bazenu v Žusterni, letos pa se prvič preizkuša v tujini, saj nastopa v prvi nemški Bundesligi pri ekipi S.V. Cannstatt. Zakaj si se odločil za ta šport? Kot otrok sem bil zainteresiran za veliko število različnih športov, katere sem do šestega leta starosti redno menjaval, dokler nisem čisto slučajno naletel na vaterpolo. Prvič sem opazil ta šport, ko sem na koprski plaži videl trening članske ekipe in takoj sem vedel, da je to šport s katerim se želim ukvarjati. Že naslednji dan sem se priključil treningom in se jih redno udeleževal vse do danes. Kdaj si se odločil za profesionalno kariero? Profesionalna kariera je želja vsakega perspektivnega mladega športnika. To sem si vedno želel, tako da sem se za to pot odločil takoj, ko sem se počutil dovolj zrel in pripravljen za ta izziv. Kaj je tvoja motivacija in kakšni so tvoji cilji za v nadaljevanju kariere? Zaenkrat se v nemški Bundesligi počutim dobro. Liga je zelo kvalitetna in vsebuje veliko kvalitetnih klubov, proti katerim se želim dokazati. Ponudbe za nadaljevanje kariere prihajajo tudi iz drugih držav, vendar zaenkrat o tem še ne razmišljam. Vsekakor je velika želja in motivacija ponovno zaigrati za slovensko reprezentanco, tako da upam, da bo zveza čimprej rešila vse dolgove in težave, zaradi katerih smo na žalost ostali brez članske izbrane vrste.