Zveza vaterpolskih društev Slovenije in vaterpolski portal vaterpolo.info vam želita vesele praznike, srečno 2023 in obilo vaterpolskih užitkov tudi v prihajajočem letu.

Slovenski vaterpolo se je v minuli sezoni spet vpisal tudi na članski mednarodni zemljevid. Po več kot osmih letih je članska reprezentanca novembra lani v Kranju igrala svojo prvo prijateljsko tekmo s Švico, kot najboljša tretjeuvrščena reprezentanca pa je bila pozneje uvrščena tudi na nedavno evropsko prvenstvo v Splitu. Zelo aktivne so bile tudi slovenske mlajše selekcije, državno prvenstvo postaja vse bolj prepoznavno, v novi sezoni bo startala tudi Alpe Waterpolo liga. Skratka, dovolj razlogov za pogovor z Boštjanom Tušarjem, predsednikom Zveze vaterpolskih društev Slovenije (ZVDS). V tem letu ste imeli zelo veliko reprezentančnih akcij in to v vseh kategorijah. Začelo se je s kvalifikacijami za EP, nadaljevalo s kvalifikacijami za mladinsko EP in sredozemskimi igrami ter prvim nastopom katerekoli vaterpolske reprezentance na SP, kjer so igrali kadeti, in seveda članskim EP v Splitu? »Program zdajšnjega predsedstva ZVDS, ki smo ga pred letom in pol predstavili klubom, je med drugim obsegal tudi dve točki, čim močnejša domača liga in čim več mednarodnih nastopov reprezentančnih selekcij. Mislim, da smo realizirali oboje, če ne celo kaj več. Se pravi, rekordno število tekem pod okriljem ZVDS (340 tekem), to je podatek, ki mi ga je dal Vojko Podvršček, vodja tekmovalne komisije, in rekordno število reprezentančnih tekem. V obeh segmentih smo torej naredili velik korak naprej.« Dotakniva se najprej državnega prvenstva, ki ga boste zdaj še razširili? »Že to, da smo v razširjeno ligo pridružili Borac iz Banja Luke in pred tem tudi Gradec, je bila dobra poteza. Naš namen je, da bi ligo naredili še bolj odmevno tako iz komercialnih razlogov, kot z vidika večjega števila kakovostnih tekem, zato bomo v novi sezoni začeli z Alpe Waterpolo ligo. Dejstvo je, da imamo v Sloveniji premalo enakovrednih klubov, za razvoj športne panoge pa je dobro, da jih je vsaj pet, šest, da dviguješ kakovost. Zato bodo Trst, Gradec in še nekateri hrvaški klubi velika dodatna vrednost, kar bo za sabo prineslo veliko dodatnega dela. Razmišljati bomo morali tudi o razširitvi ekipe, ki bo delovala v predsedstvu ZVDS, tudi o direktorju reprezentance.« Omenili ste reprezentance, ki rezultatsko morda niso bile tako uspešne, kot smo si želeli, toda vse to je proces dozorevanja in verjetno njihovih nastopov ne smemo gledati samo skozi rezultat? Se pravi, da bo eden od ciljev, da bi se redno uvrščali na evropska prvenstva? »Da bi se redno uvrščali na evropska, je težko reči, v vsakem primeru pa moramo biti ves čas prisotni na vseh kvalifikacijah. Tu mislim na vse kategorije, to je tista tendenca, ki ji sledimo. Ob tem pa, kar sem že dejal, zagotoviti čim močnejšo domačo ligo, kar verjamem, da bomo z Alpe Waterpolo ligo tudi dosegli. Verjamem, da bodo tudi najboljši hrvaški klubi vanjo pošiljali igralce, ki še niso dozoreli, da bi igrali v njihovem najmočnejšem tekmovanju, za nas pa bi bilo to zelo koristno, saj bi prišli še do bolj kakovostnih ekip. Letos bo v njej ena hrvaška ekipa, pa tri avstrijske, Trst, Borac iz Banja Luke …« Bili ste tudi na EP v Splitu. Kako bi ga ocenili? Se pravi, da že razmišljate o novih reprezentančnih akcijah? »Seveda. Ogrodje reprezentance imamo. Če izvzamemo Mateja Nastrana in Martina Puša, ki sta v marsičem zadolžila slovenski vaterpolo, bodo vsi drugi verjetno ostali. Že tako imamo zelo mlado reprezentanco, zadaj je še nekaj mlajših igralcev, kot so Enej Potočnik, Matija Bernard Čanč, Juš Vončina, Gašper Fičur in še nekateri, ki so bili na sredozemskih igrah. Prepričan sem, da ko bodo ti mlajši igralci videli, kako blizu so članski reprezentanci, bodo še bolj zagrizli in bo še večja konkurenca.« Ampak svoje bodo morali prispevati tudi klubi. Tu predvsem mislim na to, da bodo ti igralci imeli v svojih klubih večje število treningov? »Seveda. Selektor v reprezentanco dobi igralce iz klubov in samo v času priprav, je težko veliko narediti na telesni pripravljenosti. Njegova naloga je, da v reprezentanco izbere najboljše in da ima na voljo dovolj časa, da jih uigra. Dejstvo pa je, da bomo morali tudi reprezentanco okrepiti z direktorjem reprezentanc.« Načrtov za prihodnost vam torej ne manjka? »Še naprej ostaja eden glavnih ciljev, da domače tekmovanje naredimo čim močnejše. Želimo izkoristiti naš geostrateški položaj, v ligo pripeljati tudi čim več hrvaških klubov in doreči način tekmovalnega sistema. Letos bo šlo za turnirski sistem, bomo videli, kako bo v prihodnje. Ta liga bo tudi osnova za mlajše kategorije, vendar moramo najprej videti, kako se bo obnesla članska liga. Mislim, da bo liga zanimiva tudi s komercialnega vidika. Potem so tu reprezentančne akcije, o katerih sva že govorila, ena od dobrih lastnosti pa je tudi naš vaterpolo portal, kjer bomo lahko pridobili več prostora za oglaševanje naših novih sponzorjev, saj vemo, da brez njih šport ne more preživeti. Kaj več ne bi obljubljal, smo pa v predsedstvu tisto, kar smo pred letom in pol obljubili, tudi izpeljali.« Za konec se morava dotakniti še izrednega zasedanja seje skupščine ZVDS. Do zahteve njenega sklica je prišlo v času, ko je reprezentanca igrala na evropskem prvenstvu v Splitu in ko bi potrebovala mir, da se popolnoma osredotoči na tekmovanje. »Ta skupščina neposrednega vpliva na sam vaterpolo nima, sklicana je z drugim namenom, zato tega ne bi komentiral. Da pa je do tega prišlo ob nepravem času, se pa popolnoma strinjam.« [icon name=”camera” prefix=”fas”] Arhiv Boštjan Tušar  

Svojo bogato življensko pot je sklenil priznani kranjski športni delavec, nekdanji vaterpolist in med drugim tudi prejemnik Bloudkove nagrade Slavko Brinovec, ki je na področju športa pustil neizbrisen pečat. Kot mladenič se je začel vključevati v različne šport. Njegova prva izbira sta bila plavanje in vaterpolo. Kot plavalec in vaterpolist je sodeloval v ekipi kranjskega Triglava, ki je osvajala slovenska prvenstva in dosegala visoke uvrstitve na zveznih tekmovanjih. Bil je član slovenske vaterpolske reprezentance. Vodil je gradbeni odbor za pokriti zimski olimpijski bazen. Pri pripravi evropskega prvenstva v vaterpolu je bil član gradbenega odbora za letno kopališče. Za to delo je dobil državno nagrado na področju športa – Bloudkovo nagrado. Pomagal je pri Evropskem prvenstvu v vaterpolu, pri Evropskem veteranskem prvenstvu, pri veteranskem prvenstvu v plavanju. Ob šestdeset letnici kluba je pripravil obsežno čez 300 strani obsegajočo barvno športno kroniko, Veličastnih šestdeset let kranjskega vaterpola, kar je eno najobsežnejših tovrstnih del v Sloveniji. Ob 40-letnici samostojnosti Vaterpolske zveze Slovenije pa zbornik v obsegu 540 strani. z naslovom Razvoj vaterpola v samostojni Sloveniji, ki ga je izdala Fakulteta za šport v Ljubljani. Sožalje svojcem in bližnjim. Viri: https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Slavko_Brinovec , https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019310/ Fotografija: Slavko Brinovec ob kranjskem letnem bazenu z zbornikom o slovenskem vaterpolu / Foto: Tina Dokl

Vesele praznike in srečno 2021.

Vesel božič, srečno 2021 ter veliko vaterpolskih užitkov vam želi ZVDS.